Ne veste ali bo čez 14 dni praznik ali ne? Kakšna država pa ste?

primozDirektorji slovenskih podjetij smo bili ta teden zopet črne ovce, ker se je nekaj kolegov odločilo javno nastopiti proti novemu dela prostemu dnevu 2. januarja. V medijih so takoj dobili pečat nehumanih pohlepnežev, na spletu pa so se razvile debate o mobingu in celo  o človekovih pravicah v takšnih primerih. Po radiju poslušam, da naj bi nas večina novoletne zabave najverjetneje preživela na Mauriciusu, v Vegasu in nekaterih drugih krajih, ki jih še izgovoriti ne znam. Mogoče večina, sam se bolj gibljem v družbi tistih poslovnežev, ki bodo popraznični mir 2. januarja, izkoristili za dokončanje stvari za nazaj in premislek o prihodnjem poslovnem letu.

Ta teden sem imel telefonski pogovor z enim od mojih poslovnih partnerjev iz Nemčije. Govorila sva o organizaciji naše prve dobave v letu 2017. Pogovor je šel nekako tako: Ja, kako ne veste, če bo 2. januarja dela prost dan? Ne vem in ne morem vedeti. Predlog je pravkar v postopku, mu odgovorim. Pa začne veljati 2018, mar ne, mi pravi Nemec. Ne, veljati začne že 2. januarja 2017 … Sledi tišina, nato pa začudeno vpraša: Torej, v Sloveniji ne veste, ali bo čez 14 dni dela prost dan ali ne, kakšna država pa ste?

german-logos-included-in-fortunes-2009-the-worlds-most-admired-companies-1-728Prav ima, kakšna država pa smo, če za 14 dni naprej ne vemo ali bomo imeli dela prost dan ali ne. Banana republika. Tuja podjetja tako vidijo politične igrice naše vlade. To ni ravno dejstvo, s katerim bi dvignili mednarodno zaupanje do slovenskega gospodarstva, kar se seveda nadalje odraža v gospodarskem sodelovanju med državami in posledično manj dela in delovnih mestih za Slovence. Nemškega kolega sem potolažil, da bo konec tega tedna že vse znano in lahko končno uskladiva urnik za januar. Vmes je zakon romal še na Državni svet, kjer veta sicer niso potrdili, vendar ne dvomim, da bi v nasprotnem primeru populistična politika SMC, SD in DeSUS po hitrem postopku sklicala tudi izredno sejo Državnega zbora za ponovno potrditev. Absurdno je, da so poslanci potrdili nov dela prost dan, čeprav so isti poslanci povsem enak predlog nekaj mesecev nazaj zavrnili, saj je prihajal iz opozicijskih vrst. Zanimivo pa je, da bi tisti predlog slovenskemu gospodarstvu škodoval precej manj, saj bi se podjetja na to lahko pripravila. Največje stroške v gospodarstvu povzročajo prav nepredvidljivi dogodki. Vprašajmo se, koliko uprav podjetij se bo moralo izredno sestati v zadnjih dneh pred novim letom, da bodo na novo naredili načrte za poslovanje v letu 2017. Koliko bo stala reorganizacija dela? Za razliko od trenutne populistične politike se v gospodarstvu stvari načrtujejo bolj vnaprej kot dva tedna, predvideni pa so tudi rezultati. Takšno, premišljeno delovanje prinaša stabilnost gospodarskim sistemom, »horukarski« oz. priložnostni prijemi, ki se jih vladajoča politika poslužuje glede na trenutni navdih, pa vzdržujejo nestabilnost sistema, ki zato se zato ne more razvijati in napredovati.

sales-manager-asleepSam imam o novem »prazniku« mešane občutke. Po eni strani gre za naključno izbran dela prost dan, nekakšen odmev zgodovine. Po drugi strani na ta dan tudi večina nemških podjetij ne bo poslovala. Letošnje leto ni bilo lahko niti za podjetja niti za delavce, zato vsem slovenskim delavcem privoščim prosti dan. Mogoče pa bi vendarle sledili evropskim smernicam in za dela prost dan določili 6. januar. Takrat namreč velik del Evrope praznuje praznik Svetih treh kraljev. Tako se večina nemških podjetij odloči za kolektivne dopuste, zato se delo začne šele 7. januarja, oz. v letošnjem letu 9. januarja. Slovenski izvozniki lahko v tem času delamo v zelo omejenem obsegu, saj so zahodnoevropska podjetja zaprta.

Mnoga evropska podjetja torej praznike ob koncu in začetku leta povezujejo v »bloke«, pri nas pa so raztrošeni skozi vse leto. Poslovanje slovenskih izvoznikov je zato omejeno kar dvakrat dlje kot pri podjetjih iz držav, ki so se pri dela prostih dnevih poenotili, kar pomeni bistveno zmanjšano konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Če država želi resnično pomagati gospodarstvu, potem bi bilo dela proste dneve modro uskladiti z drugimi evropskimi državami, zlasti s tistimi, s katerimi je Slovenija najbolj gospodarsko povezana. Na ta način bi se lahko izognili neprijetnim vprašanjem v smislu, kakšna država pa ste, zaradi katerih imajo težave podjetja, delavci in državna blagajna, še najbolj pa mednarodni ugled naše države.

Primož Jelševar

podjetnik in direktor Inštituta dr. Antona Korošca