Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi terjajo učinkovite sistemske rešitve

Ljubljana, 31. avgust 2020 – V Ankaranu je včeraj ob upoštevanju priporočil NIJZ za preprečevanje širjenja okužb s Covid-19 potekalo omizje Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca in inštituta za evropske študije Wilfried Martens Centre iz Bruslja.

Na omizju, ki sta ga z otvoritvenim nagovorom odprla Sandra Pasarić, projektna asistentka v Wilfried Martens Centre for European Studies in Primož Jelševar, direktor Inštituta dr. Antona Korošca, so kot uvodničarji sodelovali Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Franc Bogovič, poslanec Slovenske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (SLS/EPP) in nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije ter Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.

Uvodničarji in sodelujoči v publiki so v dialogu iskali smernice za reševanje pereče problematike, ki je posledica desetletja zanemarjanja sistemskih rešitev, in je ob trenutni starostni strukturi pripeljala do stanja, ko je veliko ljudi med nami osamljenih in zaskrbljenih, kako bodo preživeli jesen življenja, in se mnogi počutijo nepotrebne, odrinjene. Mladi so na drugi strani nesigurni, kaj bo prinesla prihodnost, težko pridejo do stanovanja, do dobrih in stabilnih zaposlitev, ki bi jim omogočale samostojnost, zato se ne odločajo za družine. Poleg tega postaja zanje vse bolj zanimiva tujina, kjer vidijo več priložnosti.

Demografsko sliko Slovenije nekoliko blažijo migracije, vendar pa statistično tujci Slovence počasi izrinjajo. Danes se v Sloveniji že okrog  17 % otrok rodi staršem, kjer vsaj eden nima slovenskega državljanstva. Pričakovati je, da se bo ta številka v prihodnosti močno povečala, saj so se v zadnjih letih močno povečale migracije, migranti pa prihajajo večinoma iz kultur, kjer je večje število otrok bolj pogosto.

Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije je v svojem nagovoru med drugim izpostavil tudi vlogo volilnega sistema ter nujnost animiranja mlajše in srednje generacije, da se udeležijo volitev. »Mladi morajo verjeti v prihodnost, zato je treba še veliko narediti,« je dejal in pri tem izpostavil problematiko prekarnih zaposlitev, pomanjkanje stanovanj za mlade in nujnost gospodarske rasti ter ozaveščanja mladih, da morajo tudi sami poskrbeti zase in da nič ne pade z neba. »Demografija se udejanja tudi s pomočjo dialoga med starejšimi in mladimi,« je v nadaljevanju pojasnil Sušnik in predstavil koalicijo med ZDUS-om in študentsko ter dijaško organizacijo.

Anja Fortuna, predsednica Mladinskega sveta Slovenije, je v nagovoru izpostavila, da se mladi  zavedajo demografskih izzivov, zdi pa se jim, da so s strani politike premalo slišani. »Poslušani ja, a ne slišani. Premalo resno se jemlje nas in naše izkušnje,« je poudarila ter v nadaljevanju pojasnila, da je želja po sodelovanju z njihove strani velika, saj so nenazadnje tisti, ki bodo v tej državi še najdlje živeli. »Glede bega možganov menimo, da je bolje, kot da govorimo o begu možganov, da govorimo o kroženju možganov.« Tudi tisti, ki gredo v tujino, bi se prav radi vrnili, a je pri nas premalo investicij v visokokvalificirana delovna mesta, je pojasnila ter dodala, da se mladi radi vračajo zaradi visoke kakovosti življenja v Sloveniji. Izpostavila je tudi problematiko preseljevanja mladih s podeželja v mesto, kar je tudi vseevropski problem, katerega razlog ni kakovost življenja, temveč višji življenjski standard. Zato je pomembno, da se na podeželju razvija možnosti tudi za službe z višjo dodano vrednostjo, ki doslej za podeželje niso bile tipične.

Franc Bogovič, poslanec SLS/EPP v Evropskem parlamentu, je izpostavil, da se na svetovni ravni število prebivalstva hitro povečuje, kar s seboj prinaša nove prehrambne, energetske in okoljske izzive. »Vsaka modra in odgovorna politika bo v prvi meri upoštevala demografske trende in stavila na svoje gospodarstvo s pravo družinsko politiko,« je poudaril in dodal, da so najboljša socialna politika delovna mesta in zaposleni ljudje. Predstavil je koncept Pametne srebrne vasi, ki prinaša dobro prostorsko in organizacijsko zasnovo bivanjske skupnosti za starejše z dolgotrajno oskrbo. Pametne srebrne vasi so sestavljene iz individualnih manjših hiš, t. i. Zelenih hiš, arhitekturno prilagojenih tako samostojnim uporabnikom, ki pri dnevnih in ostalih opravilih ne bi potrebovali pomoči, kot tistim, ki bi bili zaradi zmanjšanih kognitivnih ali fizično-motoričnih sposobnosti le še delno samostojni. Ob zaključku nagovora je izpostavil še javnofinančni vidik, kajti samo s povečano prispevno stopnjo ne bomo imeli dovolj denarja za neko resno in odgovorno demografsko politiko.

Mag. Monika Kirbiš Rojs, državna sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je predstavila ukrepe znotraj novega obdobja kohezijske politike ter dodala, da je epidemija Covid-19 tudi na področju kohezijske politike precej stvari obrnila na glavo, in zato bo še pomembneje, da bodo ukrepi hitri in učinkoviti. V skladu za okrevanje je namreč za Slovenijo namenjenih 5,7 milijard eur. »V Sloveniji smo mojstri navad, analiz in strategij, znamo jih napisati cel kup, ko pa pride do konkretnih akcij, smo pa precej šibki,« je dejala ter dodala, da se vodilni prehitro menjujejo,to pa ima velik vpliv na vladno službo in politiko. S tem se tudi delež strokovnega osebja zelo siromaši.

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije, je ob samem uvodu dejal, da smo družba, ki je šla skozi desetletja dolg trdi totalitarizem, in to nas je zelo zaznamovalo. »Obrtništvo in kmetstvo nista samo delo za zagotavljanje virov za življenje, pač pa sta način življenja. Nacionalizacija in drugi škodljivi posegi v preteklosti so te dejavnosti zelo oškodovali. Pomembno je, da imata v prihodnje dobre možnosti za razvoj. Od tega bo v pomembnem delu odvisna tudi prihodnja demografska slika pri nas.« In dodal: »Socialna država je eno, socialno pravična država pa nekaj popolnoma drugega.« Izpostavil je, da ne smemo izolirati demografskih problemov, ker so v tesni korelaciji zlasti z ekonomskimi  vprašanji in regionalizacijo. V svojem nagovoru je kritično spregovoril tudi o šolskem sistemu, ki s tem, ko izobražuje za nezaposljive poklice, proizvaja množico nesrečnih mladih ljudi, ki nimajo možnosti za uspešno udejstvovanje na trgu dela in posledično za ustvarjanje družin. Na tem področju bo treba še veliko narediti in izobraževalni sistem prilagoditi realnim razmeram, ne zato, ker bi želeli mladim odvzeti možnost izbire, temveč zato, da se jim omogoči boljša prihodnost in nenazadnje tudi varna starost.