Kontakt

Inštitut dr. Antona Korošca
zasebni zavod za spodbujanje družbenega dialoga

Prule 7, 1000 Ljubljana
Davčna številka: 67306683
Matična številka: 6968040000

Telefon: 00386 41 764 896
Fax: 00386 3 56 61 060
spletna stran: www.inak.si
e-pošta: info@inak.si

Inštitut dr. Antona Korošca added 12 new photos — in Sinja Gorica.Saturday, October 7th, 2017 at 7:49am

V nobenem drugem poklicu se ne žrtvuje toliko, kot se žrtvujejo gasilci

Ljubljana, 6. oktober 2017 – Gasilstvo je eden izmed najpomembnejših sistemov v naši družbi. Nedavni dogodki v Vrhniki pri požaru tovarne Kemis so odprli mnogo vprašanj in pobud, na katere predstavniki gasilcev že leta opozarjajo. V organizaciji Inštituta dr. Antona Korošča (INAK) je včeraj v Sinji Gorici potekala okrogla miza na temo sistemskih izboljšav položaja gasilcev v Sloveniji. Govorci Boštjan Turk, dr. Andrej Umek, France Pance, asist. Martin Kurent, dr. med. in prof. dr. Metoda Dodič Fikfak so spregovorili o nevarnostih in izboljšavah položaja gasilcev ter poudarili nujnost izobraževanja in zakonodajnih sprememb. Na okrogli mizi, ki jo je vodila organizacijska tajnica SLS Maja Ažman, je bilo predstavljenih veliko koristnih rešitev in pobud. Preko videa je svojo poslanico sporočila tudi kandidatka SLS za predsednico države Suzana Lara Krause, direktor inštituta Primož Jelševar, ki je spremljal razpravo, pa bo rešitve in pobude predstavil na zaključnem simpoziju Socialnega tedna, 27.oktobra v Državnem svetu.

Boštjan Turk, poveljnik gasilskega poveljstva Vrhnika, je spregovoril o financiranju gasilcev in težavah, s katerimi se prostovoljni gasilci srečujejo s strani delodajalcev: »Velikih odhodov z delovnega mesta pri intervencijah skoraj da več ni, saj je manjkajoč delavec strošek za delodajalca. V Avstriji recimo imajo podjetja, ki zaposlujejo gasilce, določene ugodnost s strani države v obliki manjšega zavarovanja ali pa so dajatve državi manjše in to bi potrebovali tudi pri nas.«

O klimatskih spremembah in modernih tehnologijah, ki prinašajo nevarne odpadke in industrijske procese, posledično pa je Slovenija zaradi tega ogrožena, je spregovoril dvakratni minister in predsednik Sveta INAK dr. Andrej Umek. »Delovati je treba v treh smereh. Prva smer je človeški faktor in z njim nagrajevanje ter izobraževanje gasilcev. Druga smer je posodobitev zastarelih zakonodajnih postopkov, tretja pa skrb za ustrezno infrastrukturo. So bili v tovarni Kemis vgrajeni sistemi za preprečitev katastrofe? Treba se je učiti od nesreč in predpise prilagoditi,« je poudaril dr. Umek.

France Pance je nekdanji dolgoletni predsednik NO Gasilske zveze Slovenije. Po njegovem mnenju država v proračune občin nameni premalo sredstev, namenjenih gasilcem: »Po mojih izkušnjah se gasilci med 60 % in 70 % financirajo sami s pomočjo lokalne skupnosti, ki jih podpira. Država mora tu narediti več in gasilcem priskočiti na pomoč. Še vedno nimamo tudi neke šole za gasilstvo. Pred leti, ko smo v Gasilski zvezi Slovenije predlagali razširitev izobraževalnega procesa, država za naš predlog ni imela posluha.«

O zdravstvenem stanju gasilcev sta spregovorila predstavnika medicine dela, prometa in športa v UKC Ljubljana asist. Martin Kurent, dr. med. ter prof. dr. Metoda Dodič Fikfak. Asist. Kurent je dejal, da je gasilstvo kancerogen poklic. »Državo zelo zanima, če je nekdo sposoben opraviti svoj poklic, sistem operativne zdravstvene sposobnosti tu deluje. Ne zanima pa je, kaj se zgodi, ko pride do nesreče. V Sloveniji ni ustrezne pomoči gasilcem, ki doživijo travme ali pa so psihično in fizično poškodovani po hudih intervencijah,« je poudaril Kurent.

Prof. dr. Metoda Dodič Fikfak pravi, da je gasilstvo edini poklic, kjer je nenadna srčna kap normalna: »Prostovoljne gasilce je treba še bolj izobraževati, saj imajo pravico vedeti, čemu so izpostavljeni pri intervencijah. Poklicni gasilci so tukaj nekoliko v prednosti. Država mora predvsem prostovoljcem omogočiti resnejše zdravniške preglede, saj se večina bolezni izrazi po 20, 30 ali 40 letih. Iz požarov pri Kemisu bi se morala država nekaj naučiti in sprejeti drugačno zakonodajo.«

Okrogle mize se je udeležil tudi župan Občine Vrhnika Stojan Jakin in poudaril, da je država občinam pobrala veliko denarja, obveznosti pa jim kar nalaga. Kemis je treba vzeti kot mejnik in spremeniti zakonodajo.

Direktor inštituta Primož Jelševar je na koncu dejal, da je gasilstvo vrednota, ki jo mora družba čuvati, saj so gasilci ena izmed najbolj nepogrešljivih organizacij v Sloveniji. Po njegovem mnenju bi lahko država za ves prosti čas, ki ga prostovoljni gasilci namenjajo naši skupni varnosti, tudi nekaj vračala, recimo v smeri subvencioniranja delovne dobe, zmanjšanja zavarovanja in razbremenitve delodajalcev, da bi rajši zaposlovali gasilce. »Po desetletjih teženj je že skrajni čas, da v Sloveniji uredimo formalni status gasilca,« je še dodal Jelševar.

1 1 View on Facebook

Inštitut dr. Antona KorošcaWednesday, October 4th, 2017 at 8:22pm

Vabilo na omizje: Sistemske izboljšave položaja gasilcev v Sloveniji.

Prostovoljstvo je globoko zakoreninjeno v slovenski družbi, na njem pa temeljijo mnogi pomembni družbeni podsistemi. Eden najpomembnejših sistemov so prav gasilci in gasilstvo, katerih organizirano delovanje sega v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Prav gasilci so v preteklosti mnogokrat pokazali, da so ena najbolj organiziranih in odzivnih organizacij pri nas. Žal pa so nedavni dogodki v Vrhniki tudi v javnosti odprli mnogo vprašanj in pobud, na katere predstavniki gasilcev že leta opozarjajo. Ureditev statusa gasilca, skrb nad njihovim zdravjem, opremljenost in financiranje so teme, na katere že predolgo čakajo odgovore mnogi, ki se dneve in noči urijo in spopadajo z nevarnimi situacijami, da so nam ob požarih ter naravnih nesrečah na voljo službo, ki omogoča da se v Sloveniji počutimo varnejše.

Inštitut dr. Antona Korošča zato organizira okroglo mizo, na kateri bomo s predstavniki gasilcev, strokovnjaki iz zdravstva, gospodarstva in politike razpravljali kako izboljšati položaj gasilcev v Sloveniji.

Okrogla miza bo v četrtek, 5.oktobra ob 18:00, v gasilskem domu Sinja gorica na Vrhniki

Vljudno vabljeni.

46 4 View on Facebook

Inštitut dr. Antona Korošca shared a link.Sunday, October 1st, 2017 at 6:22pm

Suzana Lara Krause: Kot narod nas je preveč strah sprememb | Revija Reporter

reporter.si

INAK je pripravil okroglo mizo o priložnostih Slovenije v industriji 4.0 ter pametnih vaseh kot priložnostih za mlade.

3 View on Facebook

Inštitut dr. Antona Korošca added 27 new photos.Saturday, September 30th, 2017 at 11:14pm

... ter pametnih vaseh kot priložnostih za mlade

S. L. Krause: Kot narod nas je preveč strah sprememb – ne bi nas smelo biti, ker nam strokovnjaki kažejo pot

V Inštitutu dr. Antona Korošca (INAK) smo v okviru Socialnega tedna skupaj z Združenjem krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS) sinoči v ljubljanski Galeriji Družina organizirali okroglo mizo na temo novih tehnologij in njihovega vpliva na svet dela. Pametne vasi, ki so jih kot pripravljalni ukrep pred nekaj dnevi s sredstvi v višini 3,3 milijone evrov na predlog evropskega poslanca (SLS/EPP) Franca Bogoviča podprli tudi na odboru za proračun v Evropskem parlamentu, in industrija 4.0 predstavljajo široko polje priložnosti za mlade – vendar pa je pri tem velikega pomena tudi vloga države. Gosti okrogle mize, predsednik poslovodnega odbora, Hidria, dr. Iztok Seljak, vodja Centra za Pametna mesta in skupnosti na Inštitutu Jožef Štefan Martin Pečar, dvakratni nekdanji minister za znanost in tehnologijo ter okolje in prostor dr. Andrej Umek, podjetnik in direktor Inštituta dr. Antona Korošca (INAK) Primož Jelševar, in evropski poslanec (SLS/EPP) Franc Bogovič so se strinjali, da sta digitalizacija in globalizacija dejstvo, da se je treba odločiti, kako bomo v Sloveniji učinkovito odgovarjali na ta dva izziva in tudi, da je treba digitalizacijo humanizirati in imeti pred očmi človeka in družbo.
Med gosti sta bila tudi nekdanji minister za kmetijstvo Jožef Osterc in predsedniška kandidatka SLS Suzana Lara Krause. Slednja je v kratkem nagovoru ob koncu razprave izpostavila, da moramo Sloveniji vrniti pogum: »Kot narod nas je preveč strah sprememb – ne bi nas smelo biti, ker nam strokovnjaki kažejo pot naprej.«

Dr. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora (Hidria) je pojasnil, da se bo svet v 15 letih bolj spremenil, kot se je prej v 300 letih, zato se moramo hitro odzvati: »Mi smo že začeli prehod na električne vire. V Hidrii smo strateško in holistično pristopili k spremembam, smo odgovorni do širše družbe.« Kot dolgoletni rotarijec, kjer je poudarek na pomoči otrokom, je izpostavil nekatere dosedanje projekte, npr. Zelena Adriatica - Zelena Balkanika, in povedal, da je priložnost Slovenije v zeleni mobilnosti. V Hidrii se prek lesnega razvojnega centra povezujejo tudi z lesarsko zgodbo, kjer so vedno večje možnosti za inovativno uporabo celuloze. »Želimo narediti zgodbo, zaradi katere bo osupnil Silicon Valley – pokazati želimo, da se da povezati Balkan z zeleno mobilnostjo, namesto da je vse, kar čez lužo vedo o Balkanu samo o vojnah.« Humanizacija digitalizacije je področje, ki je po mnenju dr. Seljaka povsem zapostavljeno, zato moramo razmišljati in nekaj narediti tudi v tej smeri. Prepričan je tudi, da bomo morali v Sloveniji spremeniti sistem izobraževanja, čeprav je opozoril, da mnogi pridejo do dosežkov tudi mimo formalnega sistema izobraževanja.

Martin Pečar, vodja Centra za Pametna mesta in skupnosti (Inštitut Jožef Štefan) je dejal, da se pri nas prihajajočim spremembam prilagajamo prepočasi. »Čas je pomemben, saj je edina ireverzibilna dobrina. Treba je sprejemati odločitve, četudi se napak odločiš, je to bolje, kot da čakaš in ne storiš nič.« V nasprotnem primeru namreč po njegovem mnenju prehitro ostaneš zadaj in zaostanka ni več tako lahko, ali sploh mogoče, nadoknaditi. Ob tem je pomembno sodelovanje: »Nihče ne zna vsega, nihče ni popoln. V majhni državi, kot je Slovenija, se moramo povezati, biti iskreni, priznati si, kje smo dobri in tudi kje smo šibki. Če hočeš iti hitro, pojdi sam, če hočeš priti daleč, pojdi skupaj. Ta afriški pregovor je zelo dobra popotnica in bi moralo biti naše vodilo za vnaprej, kako naj gremo v razvoj.«

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je poudaril, da se je treba področja digitalizacije lotiti sistematično. »Digitalizacija in globalizacija sta že tu. To sta neizogibna procesa, ki sta lahko tudi zelo kruta, zato je na nas, da se odločimo, kako gremo v ta dva izziva. Tudi na ravni EU je razširjena razprava o sodelovanju in povezovanju. Veseli me, da je EU prepoznala nujnost večjega povezovanja mest in podeželja ter zmanjševanja razvojnega razkoraka med njima. Zato je podprla tudi akcijo za pametne vasi. Bogovič se je strinjal z dr. Seljakom, da je humanizacija digitalizacije pomembno naslednje področje in povedal, da sodeluje s strokovnjakinjo, ki se strokovno poglablja v ta vidik: človeka, delavca v teh novih digitalnih platformah in delitvenih ekonomijah: »Pri pametnih vaseh želimo narediti življenje na podeželju prijaznejše, tako logistično, z digitalizacijo kot sociološko. Vidik povezovanja v skupnosti je izjemnega pomena.«

Primož Jelševar, podjetnik in direktor Inštituta dr. Antona Korošca (INAK): »Digitalno je tu. Napredka se vedno bojimo, pa se ga ne bi smeli. Želim si, da se vsa politika in vsa družba začne pogovarjati o tem problemu. Vsa tehnologija in dobrine nič ne pomenijo, če njihov cilj ni ustvarjanje blaginje ljudi. Z vsakim premikom naprej se pojavi bojazen, da bo prišlo do izgube delovnih mest, a to ne drži. Delovna mesta se le spremenijo. Avtomatizacija delovnega procesa pomeni spremembo delovnih mest – na boljše. Danes se proizvodnja kvantitativno zmanjšuje, delati moramo ceneje in bolje. Tehnologija 4.0 nam to omogoča, seveda pa je potrebno izobraževanje za delo z novimi stroji. Podjetja v Sloveniji lahko tržijo odzivnost in prilagodljivost. Vendar pa mi je žal, da v Sloveniji ni več razpisov za novo tehnološko opremo. Le malo je vzpodbud. Drzava bi morala več poudarka dati na spodbujanje razvoja. To je prihodnost našega gospodarstva.« Jelševar je poudaril, da sta dve ključni demografski skupini mladi in starejši, v težavah. Industrija 4.0 je priložnost, da zmanjšamo razlike. Delovna mesta so pisana na kožo mladim, rdeči gumb za klic v sili pa je primer, kako lahko tehnologija pomaga starejšim. »Bodoči študentje za dobro odločitev glede svoje prihodnosti potrebujejo dva podatka: Odstotek zaposljivosti po končanem študiju in višino povprečne plače. Če bi bili ti podatki dostopni, bi bil problem pomanjkanja ustreznih kadrov v gospodarstvu kmalu rešen. In najpomembneje, delo mora znova postati vrednota!«

Prof. dr. Andrej Umek, dvakratni nekdanji minister: »Izobraževati moramo za poklice, ne pa za zastarel projekte. Zato moramo zagovarjati reindustrializacijo in robotizacijo. Izobraževalni programi morajo biti namenjeni razvoju kadrov, torej nezaposljivim. To in povezovanje med izobraževalnim sistemom ter gospodarstvom bo pomagalo premostiti velikansko vrzel, ki je zdaj na primer pri vpisih na družboslovne oz. naravoslovne smeri. Naša družba, gospodarstvo, nista sposobna zagotoviti delovnih mest za 75 % družboslovcev od vsakokratne generacije študentov. Izobraževalni sistem potrebuje reformo.«

1 5 View on Facebook

Inštitut dr. Antona KorošcaFriday, September 22nd, 2017 at 10:37pm

VABILO!
Inštitut dr. Antona Korošca (INAK)
in Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS)

v okviru Socialnega tedna 2017 pripravljata okroglo mizo na temo:

Nove tehnologije in njihov vpliv na svet dela – pametne vasi in industrija 4.0 kot priložnost za mlade
- v petek, 29. septembra 2017, ob 18. uri
v Galeriji Družina, Krekov trg 1, 1000 Ljubljana.

Nekatere zahodnoevropske države so že začele organizirano izvajati prehod na industrijo 4.0, zavedajoč se mnogih tveganj ki jih bo ta tranzicija prinesla. Še pred nedavnim so študije pokazale napovedi prihajajoče re-industrializacije, ki na svetovni ravni kažejo med 6 in 7 milijonov izgubljenih delovnih mest. Države, ki bodo na spremembe pripravljene, bo prehod prizadel v manjši meri. Tista gospodarstva, ki bodo zaspala v upanju, da jih spremembe ne bodo doletele, pa bodo podjetja naredila nekonkurenčna, s tem pa ogrozila še bistveno več delovnih mest. Četrto industrijsko revolucijo so tako izzvale velike spremembe na področju ustvarjanja vrednosti in poslovnih modelov ter z njimi povezanimi storitvami. Industrija 4.0 prinaša spremembe pri organizacijo proizvodnih procesov. Podjetja prihodnosti bodo svoje proizvodne obrate, vključno z logistiko, povezovala prek svetovnega kiberfizičnega proizvodnega sistema in upravljala vse procese proizvodnje z največjo natančnostjo ter v realnem času.

Nova tehnološka revolucija s hitrim razvojem digitalizacije pa prinaša tudi nove koncepte, kot so pametna mesta in pametne vasi. Pred nami je tudi zagon projekta: EU akcija za pametne vasi, ki bo pomenil zmanjševanje razvojnega zaostanka med mesti in podeželjem ter z novimi tehnologijami in pristopi spodbujal mobilnost na podeželju, prinašal nova delovna tudi za prve iskalce zaposlitve, ter nove pristope tudi na področjih, kot so npr. socialna oskrba starejših in onemoglih, turizem, podjetništvo in energetika.

O izzivih sodobnega časa, hitrega razvoja novih tehnologij in njihovem vplivu na svet dela bodo govorili govorci omizja:

• Franc Bogovič, evropski poslanec (SLS/EPP)
• dr. Iztok Seljak, predsednik poslovodnega odbora, Hidria
• Martin Pečar, vodja Centra za Pametna mesta in skupnosti, Inštitut Jožef Štefan
• prof. dr. Andrej Umek, dvakratni nekdanji minister - za znanost in tehnologijo ter okolje in prostor
• Primož Jelševar, podjetnik in direktor Inštituta dr. Antona Korošca (INAK)

40 8 View on Facebook

Theme by MyThemeShop.

October 2017
M	T	W	T	F	S	S
« Dec
						1
2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15
16	17	18	19	20	21	22
23	24	25	26	27	28	29
30	31