Povzetek javne tribune Slovenija in migrantska kriza

V nabito polni dvorani Celjskega doma se je v ponedeljek, 29. februarja, odvila javna tribuna Slovenija in migrantska kriza, ki sta jo pripravila naš inštitut in Zbor za republiko. Sodelovali so predsedniki treh strank, članic Evropske ljudske stranke, Janez Janša (SDS), Ljudmila Novak (NSi) in Marko Zidanšek (SLS), povezoval jo je naš direktor Primož Jelševar. Objavljamo povzetek razprave in videoposnetke celotne javne tribune.

Moderator Primož Jelševar je k uvodnemu nagovoru najprej povabil predsednika ZZR dr. Cukjatija in predsednika INAK dr. Umeka. Oba sta poudarila, da je tematika nadstrankarska in da so našli sogovornike, ki imajo glede migrantske krize podobna stališča, ter so zato najboljši sogovorniki za javno tribuno. Nato je vsakemu gostu postavil vprašanja.

Najprej je besedo dobil Janez Janša, predsednik SDS, ki je izpostavil več vidikov migrantske krize. Pravni vidik predstavlja kršenje lastne zakonodaje z neupoštevanjem schengenskih pravil, ki jih poleg Grčije ne spoštuje tudi Slovenija. Drugi je humanitarni vidik, pri sprejemanju migrantov bi bilo potrebno razlikovati med posameznimi kategorijami. Ker se je nekritično sprejemalo vse, bodo sedaj trpeli tisti, ki so pomoči res potrebni, pa je zaradi prenasičenosti Evrope ne bodo dobili. Tretji je politični vidik, socialistične evropske stranke namreč v migrantih vidijo svoje nove volilce. Zadnji in najbolj viden pa je varnostni vidik. Poleg porasta kriminala je še hujši problem terorizma, IS se je namreč infiltrirala v migrnastski val. Prihaja do povratnega vala zavrnjenih prosilcev za azil v severnejših državah, ljudje pa ne vedo, kakšen je profil teh ljudi, ki bi jih namestili v namestitvene centre.

Predsednica NSI Ljudmila Novak je povedala, da smo Slovenci že večkrat dokazali svojo solidarnost. Vendar pa morajo država in ljudje sami odločati, komu in kako mu bomo pomagali, nihče jim tega ne sme vsiljevati. Najprej pa mora država poskrbeti za svoje državljane. NSi je predlagala, da se odvije razprava, koliko migrantov in kakšne profile lahko Slovenija sprejme. Predlagali so zaostritev pogojev za pridobitev azila, da premožnejši migranti sofinancirajo svojo oskrbo. Vendar nič od tega ni bilo sprejeto. Kritična je bila do vlade, ki prikriva podatke o nameravani namestitvi migrantov in o tem ne obvešča lokalnega prebivalstva, niti ne sodeluje z lokalnimi oblastmi. Ne sodeluje niti z opozicijo, kar je navada pri največjih temah. Poleg tega je v sporu s policijo, proračun za obrambo je prenizek, zato je varnostna situacija vse slabša.

Marka Zidanška, predsednika SLS, moti, da vlada ni bila zmožna predvideti situacije vnaprej, kljub vsem informacijam, ki jih ima na voljo. Slovenska vlada bi morala imeti vizijo in ukrepati, preden do težav pride. Ker zaradi povratnega vala obstaja možnost, da bo ogromno število ljudi zaprosilo za azil pri nas, je potrebno zaostriti azilno zakonodajo Kritičen je bil tudi do Nemčije, ki bi pomanjkanje delovne sile lahko reševala na način, da bi odpirala delovna mesta v evropskih državah, kjer je velika težava brezposelnost. Tudi Evropska unija bi morala storiti več in pomagati oskrbeti migrante že v državah, kjer se trenutno nahajajo. Z evropskimi partnerji, kot je Rusija, bi morala sodelovati, ne pa da se medsebojno gospodarsko izčrpava.

Direktor INAK je nato vsem trem postavil vprašanje, kaj so naslednji koraki, ki jih je potrebno storiti.

Janez Janša je izpostavil, da ima Slovenija še vedno čas, da spoštuje schengenska pravila. Migrantskega vala se sicer zaradi demografije ne da več ustaviti, pri blažitvi negativnih učinkov pa mora največjo vlogo odigrati mednarodna skupnost. Evropska unija bi pri tem potrebovala trdno politiko in močno vodstvo, ki bo znala poseči in pomagati v Afriki na Bližnjem Vzhodu. Na notranjepolitičnem področju pa se je potrebno odzvati na namere dela politike, ki pozdravlja migrante, večino prebivalstva pa označuje za sovražno Slovenijo. . To je vprašanje, ki presega dnevno politiko, posega v bit obstoja Slovencev. Iz primera beguncev iz BiH je jasno, da Slovenija ni nesolidarna ,vendar gre v trenutnem migrantskem valu za nekaj drugega, saj so migranti iz popolnoma druge kulture, zaradi česar je nevarnost trka vrednost.

Da mora Slovenija, tako kot ostale države, ravnati egoistično, je poudarila Ljudmila Novak. Nemčija nima pravice drugim vsiljevati, koliko migrantov naj druge države sprejmejo. Močna Evropska unija marsikateri drugi globalni sili ne ustreza. Samo povezana Evropa je lahko močan sogovornik, ki mora kljub svoji demokratičnosti in solidarnosti na zunanjih mejah zavarovati svoje interese. Ne sme se pa pozabiti tudi na druge pomembne teme v državi. Opozicija daje predloge za izboljšanje stanja, vendar ti niso upoštevani, zato Slovenija tudi na drugih področjih ne more biti uspešna.

Tudi Marko Zidanšek se strinja, da bi morala biti Evropska unija močna, predvsem pa učinkovita. Trenutno ni taka, poleg tega se ne da zanesti niti na NATO. Zato mora država trenutno sama ščititi svojo suverenost. Tudi on je izpostavil, da smo zaradi migrantske krize pozabili na druge pereče teme – brezposelnost, revščino, ponovno kadrovanje krivcev za bančno luknjo na pomembne položaje.

V odgovorih na vprašanja obiskovalcev je Zidanšek povedal, da bi morala biti država bolj korektna do lokalnih skupnosti in ne vsiljevati namestitvenih centrov. Državljani do takega načina čutijo odpor. Novakova podpira, da ljudje spregovorijo in mirno protestirajo ter zahtevajo odgovore od vlade, vendar ne sme priti do nasilja. Podpira tudi, da se sprejema kristjane, ki so v Siriji in drugod res preganjani. Tudi Janša poziva, da se brez nasilja pritiska na vlado, da se vse tri prisotne stranke in druge organizacije pogovarjajo o rešitvah in s tem seznanjajo javnost, potrebno bo tudi vseslovensko zborovanje. Za konec pa se je še vprašal o razlogih za stanje v Sloveniji, v katerem se medijsko obsoja mirne shode, na katerih so izpostavljene državne zastave, niti malo pa se ne obsodi zborovanj s totalitarnimi simboli in pozivi k nasilju zoper drugače misleče. Slovenija ne sme svojih institucij graditi na podlagi multikukturnosti. To se dogaja z državno himno, izvaja se le njen internacionalistični del. Zaradi zunanjega pritiska se narodna zavest prebuja, čas je, da se tudi manifestira.

Nekaj besed je na koncu spregovoril še evropski poslanec Franc Bogovič. Pokritiziral je Evropsko unijo, ki je preveč posvojila problem, ki ga ni povzročila. Ker bomo z migrantskemu valu soočeni tudi v prihodnje, mora Evropa najti odgovore na pereča vprašanja, ki jih sedaj nima. V evropski politiki so pogledi zelo različni, Grčija kot kritična država trenutno podpira politiko odprtih mej, to podpira celo večina poslancev evropskega parlamenta. Avstrija je začela iskati prave odgovore in sprožila vsaj iskanje rešitve na balkanski poti. Vlada RS pa bo morala vzeti krizo kot skupen izziv in nalogo ter začeti komunicirati z ljudmi in opozicijo.

Primož Jelševar je zaključil, da so se na tribuni zbrali tisti, ki vidijo da trenutna pot Slovenije ni dobra za prihodnost. Vlada zanemarja dolžnost dialoga in iskanja rešitve, zato morajo rešitve iskati vsi. Zato je ta javna tribuna bila prva in ne zadnja, na kateri se je skupaj iskalo rešitve.