Vprašanje zagotavljanja varnosti ne sme biti predmet ideoloških delitev temveč resnega javnega diskurza
|Zagorje ob Savi, 20. april 2024 – V organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca in Wilfried Martens Centre for European Studies se je v Stekleni dvorani Kulturnega centra Delavski dom Zagorje odvila konferenca Kako zagotoviti varnost v Evropski uniji?, na kateri so po uvodnih nagovorih direktorja Inštituta dr. Antona Korošca Primoža Jelševarja, poslanca v Evropskem parlamentu Franca Bogoviča in predstavnika Kemijskega inštituta dr. Ilje Gasana Osojnika Črnivca izhodišča za odgovore na vprašanja prehranske, energetske in teritorialne varnosti Slovenije in Evropske unije ponudili izvršna direktorica Blueberry in predstavnica Dewesoft mag. Sonja Šmuc, mlada kmetica Anja Kastelic, član akademskega sveta Wilfried Martens Centre for European Studies in profesor na Univerzi v Ljubljani dr. Žiga Turk, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič in poslanec v Evropskem parlamentu SLS/EPP Franc Bogovič. Razpravo je moderirala Neža Šabanovič Grmšek.
Direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar je v uvodnem nagovoru spomnil, da je večina Evrope v osemdesetih letih od 2. svetovne vojne pozabila na grozote in posledično se je za varnost namenjalo manj: »Manj energije, manj denarja, predvsem pa manj razmisleka.« Poudaril je, da vprašanje zagotavljanja varnosti ne sme biti predmet ideoloških delitev temveč mora spodbuditi resen javni diskurz, ki bo temelj za oblikovanje odgovornih varnostnih politik v Sloveniji in Evropi.
Dr. Gasan Osojnik, predstavnik Kemijskega inštituta, je poudaril, da je bolje stvari preprečiti kot pa gasiti za nazaj. K uspešnemu preprečevanju nestabilnosti pripomorejo tudi raziskave, kot jih izvajajo na Kemijskem inštitutu. Razvojni center za brezogljične tehnologije bo prva znanstvena institucija v regiji, ki bo pripomogla, da bodo v regiji zadržali ključne, visoko izobražene kadre. V laboratoriju za razvoj in testiranje baterij bo med drugim delovala pilotna linija za izdelavo ploščatih baterij, hkrati se bo center ukvarjal z razvojem alternativnih goriv s poudarkom na vodiku.
Franc Bogovič (SLS/EPP) je izpostavil, da so tako za Slovenijo kot EU ključne tri varnosti: prehranska, energetska in vojaška ter spomnil, da je skupna kmetijska politika ena prvih politik, ki jo je EU sprejela, da bi odpravila lakoto po drugi svetovni vojni, kasneje je bil cilj razvoj podeželja. Danes je poleg zagotavljanja dostopne in varne hrane za državljane EU in primernega življenjskega standarda kmetov v ospredju tudi spodbujanje mladih prevzemnikov kmetij. »Izza energetike, ki je velik biznis, je geopolitika, na koncu pa orožje,« je menil Bogovič in poudaril, da mora v energetiki veljati pravilo »in – in« namesto »ali – ali«, torej vsi nizkoogljični viri, vključno z jedrsko energijo. Bogovič, ki je kritičen do nemškega energetskega koncepta, v katerem so v preteklosti zaprli svoje jedrske elektrarne, je spomnil, da je z vojno v Ukrajini postalo jasno, da Evropa ne more biti brez jedrske energije. To se je pokazalo tudi skozi dvo-tretjinsko podporo Evropskega parlamenta pri Poročilu o malih modularnih reaktorjih, ki ga je na svojo pobudo pripravil Bogovič, in dejal, da ima tudi Zasavje možnost za mali modularni jedrski reaktor. »Treba je iti na referendum, prav je, da ljudi vprašamo, ne vem pa zakaj toliko časa mencamo,« pa je Bogovič komentiral vprašanje glede vladne Resolucije o dolgoročno miroljubni rabi jedrske energije ter pozval, da naj imajo energetiko v rokah tisti, ki proizvajajo energijo, ne tisti, ki jo tržijo.
Mag. Sonja Šmuc, izvršna direktorica Blueberry, predstavnica Dewesoft je pri razpravi o prehranski varnosti poudarila, da če človek ni zdrav, ne more biti uspešen pri svojem delu in da zdrava prehrana zagotovo vpliva na zdravje ljudi pa tudi na počutje, saj ima prehrana tudi socialno noto. Podjetje Dewesoft zato veliko sredstev vlaga v lastno kuhinjo. V razpravi o energetski varnosti je spomnila, da je bila električna energija v preteklosti v Sloveniji cenejša kot v drugih državah, kar je pripeljalo veliko tujega kapitala. Slovenija se mora zavedati, da v kolikor bo cena električne energije v Sloveniji enaka kot v drugih državah, te prednosti ne bo več. Gospodarstvo zato enotno podpira drugi blok jedrske elektrarne in je tudi pripravljeno sofinancirati izgradnjo JEK2. Hkrati je treba pri načrtovanju energetske strategije upoštevati, da bo ukinjanje drugih virov energije (premog, nafta…) potrebo po električni energiji še povečalo. Tudi pri zagotavljanju teritorialne varnosti ima gospodarstvo pomembno vlogo, saj bolj kot so države med seboj prepletene s trgovanjem in poslovanjem, manj je interesa za nemir. »Kjer so si interesi blizu, to podpira mir, saj vojne koristijo le izredno ozkemu krogu ljudi. Gospodarstvo je vedno tisto, ki stvari miri,« je poudarila. V povezavi z migracijami mora EU voditi pametno politiko, saj potrebujemo »veliko dodatnih rok in sivih celic, da lahko peljemo naš razvoj naprej«.
Anja Kastelic je glede prehranske varnosti poudarila, da nanjo v veliki meri vpliva starost gospodarjev na kmetijah. V EU je 6 % mladih kmetov, v Sloveniji malo preko 4 %. »Prva stvar, ki zmanjšuje interes mladih prevzemnikov, je varnost, in sicer socialna varnost,« je poudarila in pojasnila, da tudi na ravninskih kmetijah, kjer je delo lažje, razmerje med vložkom dela na kmetiji in izkupičkom ni enakovreden, kot če bi šel v službo. Glede na geografske pogoje in razdrobljenost terena živinoreja v Sloveniji predstavlja 75 % priložnosti za kmetovanje, zato jo mora država strateško podpirati. »Pomembno za nadaljnji razvoj kmetijstva je ustrezno podporno okolje v smislu ureditve trga, povezovanja, da se ne bomo na vsaki kmetiji več ukvarjali z vsemi členi trgovske verige,« je izpostavila. »Od kmetovanja živi vedno manj ljudi, od kmetijstva pa vsi,« je bila jasna. V povezavi s kmetijsko zemljo v obmejnem pasu je poudarila, da ima ključno vlogo pri preprečevanju, da zemljo pokupijo tujci, sklad kmetijskih zemljišč, ki ima dolžnost, da to zemljo odkupi, v kolikor nihče izmed slovenskih kmetov tega ne zmore, in jo da v zakup kmetom, ki jih obdelujejo.
Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je glede na pogoje, ki jih v Sloveniji imamo, prehransko samooskrbo označil kot dobro. »Če bi hoteli biti boljši, bi morali vsi skupaj kot družba izstopiti iz cone udobja,« je dejal in pojasnil, da je najlažje iti v supermarket, vse kupiti in se pri tem ne obremenjevati, od kod je kaj prišlo. Potrošniki bi morali jesti več sezonske hrane in s tem spodbujati manjše pridelovalce. Produkti, ki prihajajo od daleč, imajo visok ogljični odtis in so tudi tretirani, da obstanejo oz. so lepi na pogled, saj kupec še vedno kupuje z očmi. Sledljivost hrane je po njegovem mnenju dokaj dobro urejena, nadzor nad uvozom pa še vedno ni ustrezen oz. uvožena hrana, ki večinsko ni pridelana po tako visokih standardih, kot jih imamo v EU, je deležna mnogo manj kontrole kot pridelana v Sloveniji ali EU.
Dr. Žiga Turk, Član akademskega sveta, Wilfried Martens Centre for European Studies je na kratko predstavil publikacijo Martens Centra The 7Ds for Sustainability, ki zajema številne ukrepe, ki se nanašajo na energetsko, vojaško in prehransko varnost. »Varnost države je odvisna od treh faktorjev: od tega, ali ima energijo, hrano in otroke,« je povzel in v nadaljevanju pojasnil, da smo v Evropski uniji kar v redu, kar se tiče hrane, glede energije smo uvozni, glede otrok pa prav tako. »Kmetijstvo imamo razmeroma dobro urejeno, največji strah, ki ga imam, je, da ne bi česa pokvarili z idejami, ki prihajajo iz različnih koncev,« je sklenil. Spomnil je, da na energetsko varnost vplivajo različne politike, pri katerih je EU avtonomna od ostalega sveta. »Bogate, razvite družbe brez energije ni. Ne obstajajo bogate države, v katerih bi bila poraba energije nizka,« je bil jasen. Energije je na svetu dovolj, tudi razporejena je dokaj pravično, žal pa je energija, ki je najbolj pravično razporejena, tudi najbolj umazana. Ne glede na prizadevanja EU za zmanjšanje izpustov CO2, svetovni izpusti še vedno naraščajo. Po njegovem mnenju bo treba uvesti racionalne politike, oz. se odločiti, koliko smo pripravljeni na svetovni ravni plačati, da bo izpustov manj; do takrat bo gospodarstvo izvajalo ukrepe, ki so sicer neracionalni, se pa splačajo, ker so podprti s spodbudami. Če moramo za prehransko in energetsko varnost poskrbeti na ravni EU, nam teritorialno varnost zagotavlja, da ostanemo del ekipe, ki lahko posreduje v mednarodnem okolju. V EU se žal ne znamo več poenotiti, kaj je tisto, kar branimo oziroma kaj nam je najbolj pomembno, pa tudi ne glede tega, s čim naj se branimo. Pomembna odločitev EU zato čaka na področju obrambne unije.