Da obrnemo demografske trende, bo sočasno s problemi starostnikov treba nasloviti tudi probleme mladih
Evropska komisija je konec januarja predstavila zeleno knjigo o staranju prebivalstva, ki je okvir za razpravo o staranju. Obravnava hitrost in obseg demografskih sprememb ter njihov vpliv na naše politike in vprašanja, ki si jih moramo v zvezi s tem zastaviti in nanje poiskati odgovore.
Zelena knjiga o staranju je odziv na poročilo Evropske komisije o vplivu demografskih sprememb iz junija 2020, ki je pokazalo, da se je pričakovana življenjska doba ob rojstvu v zadnjih 50 letih podaljšala za približno 10 let tako za moške kot za ženske. Priprava zelene knjige predstavlja začetek široke razprave o izzivih in priložnostih starajoče se družbe, ki bo trajala 12 tednov. Problematika je pereča, saj je danes 20 % prebivalcev starejših od 65 let, do leta 2070 pa naj bi se ta delež povečal na 30 %. Hkrati naj bi se delež ljudi, starejših od 80 let, po pričakovanjih več kot podvojil in do leta 2070 dosegel 13 %.
V Inštitutu dr. Antona Korošca že dlje časa z zaskrbljenostjo spremljamo zaskrbljujoče demografske trende, ki jih med drugim povzroča upadanje rodnosti, podaljševanje življenjske dobe ter izseljevanje mladih s podeželja. Zato smo leta 2020 v sodelovanju s Centrom za evropske študije Wilfried Martens izpeljali projekt, katerega rezultat je tudi zbornik Demografske spremembe v Sloveniji in Evropi, ki je objavljen na naši spletni strani in bo v drugi polovici meseca izšel tudi v fizični obliki
Prve razprave o zeleni knjigi o staranju, ki je potekala 4. februarja 2021 v organizaciji AGE Platform Europe, in so jo gostili trije evropski poslanci Milan Brglez (S&D/SD), Jaroslaw Duda (EPP, PL) in Tatjana Ždanoka (Greens/EFA), se je udeležila tudi predstavnica Inštituta dr. Antona Korošca, Suzana Lara Krause, ki je izpostavila, da se hitro starajoče prebivalstvo ni zgodilo čez noč. Da bi se trend starajoče se družbe na dolgi rok obrnil, bo treba zmanjševanje rodnosti in neustrezno družinsko politiko čimprej nasloviti v enaki meri, kot naslavljamo problematiko dolgotrajne oskrbe.
»Tako kot je treba zagotoviti večjo socialno vključenost starejših, preprečiti epidemijo osamljenosti in starostno revščino, promovirati aktivnejši življenjski slog starejših in ustrezno organizirati sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo starejšim omogočal dostojno starost in hkrati mlajšim generacijam olajšal skrb za starejše družinske člane, je prav tako nujno, da se mladim generacijam zagotovi ustrezna izobrazba, kakovostna delovna mesta, možnost urejanja stanovanjskega vprašanja in varstvo otrok, ki bo dostopno vsem, saj se bodo le tako lahko odločali za otroke.
Ustrezna družinska in zlasti stanovanjska politika bi bila prvi in najnujnejši korak k izboljšanju demografskih razmer oziroma začetku obračanja trendov, pri tem pa ne sme izostati skrb za ravnovesje poklicnega in družinskega življenja,« je pojasnila svojo izjavo.
