Posvet: Z evropskimi sredstvi razvijamo regije – Kaj prinaša novo obdobje izvajanja kohezijske politike?

V Kulturnem centru Delavski dom Zagorje ob Savi je v organizaciji Inštituta dr. Antona Korošca (INAK) v sodelovanju z Občino Zagorje ob Savi in Regionalno razvojno agencijo Zasavje danes potekal posvet o kohezijski politiki z naslovom: »Z evropskimi sredstvi razvijamo regije – Kaj prinaša novo obdobje izvajanja kohezijske politike?«.

Država sekretarka Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko iz vrst Slovenske ljudske stranke mag. Monika Kirbiš Rojs je na posvetu predstavila prioritete slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) in naložbena področja evropske kohezijske politike v obdobju 2021–2027. Kot je povedala, se bodo ukrepi, predvideni v NOO in operativnem programu za izvajanje evropske kohezijske politike, smiselno dopolnjevali, saj si tako Evropska komisija kot Slovenija želita povečati učinke ukrepov na državljane. »V okviru NOO bo Slovenija koristila  nekaj manj kot 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in dobrih 700 milijonov posojil, na voljo pa imamo tudi 3,2 milijardi kohezijskih sredstev. Tukaj pa so še dodatna sredstva iz Sklada za pravični prehod v višini 235 milijonov (v stalnih cenah), ki bodo namenjena Zasavju in Savinjsko-šaleški regiji,« je pojasnila državna sekretarka.

Državna sekretarka je več pozornosti posvetila skladu, ki je za to področje še posebej pomemben, Skladu za pravični prehod (SPP). SPP je namenjen podpori območjem, ki se zaradi prehoda v podnebno nevtralnost soočajo z velikimi družbeno-gospodarskimi izzivi: »Sklad je eden od podpornih mehanizmov za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora. Financirani bodo projekti na območjih, ki so močno odvisna od fosilnih goriv in panog, ki proizvajajo veliko emisij. Podprte bodo tako naložbe podjetij kot javnih subjektov,« je pojasnila.

Eden izmed glavnih ciljev Sklada za pravični prehod je pomagati ljudem, da se prilagodijo novim zaposlitvenim možnostim, in sicer z naložbami v usposabljanje in prekvalifikacijo delavcev in iskalcev zaposlitve, pomočjo pri iskanju zaposlitve ter ukrepi za socialno vključevanje. Druge vrste naložb vključujejo raziskave in inovacije, prenos naprednih tehnologij, cenovno dostopno zeleno energijo in shranjevanje energije, razogljičenje lokalnega prometa, digitalizacijo in krepitev krožnega gospodarstva, tudi s preprečevanjem odpadkov. Iz področja uporabe podpore pa so izključene naložbe, povezane z jedrskimi elektrarnami, fosilnimi gorivi in tobačnimi izdelki.

Sredstva bodo na voljo na podlagi območnih načrtov za pravični prehod. Pripravo načrtov za Savinjsko-šaleško regijo in Zasavje bo koordinirala Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko v sodelovanju z ministrstvi ter lokalnimi oblastmi in drugimi relevantnimi deležniki.

Državna sekretarka je povedala, da bo proces programiranja večletnega finančnega načrta za obdobje 2021–2027 zaključen predvidoma konec letošnjega leta, formalno potrditev dokumentov s strani Evropske komisije pa kot večina držav članic pričakujemo sredi leta 2022.

Sklad za pravični prehod bo podpiral mala in srednje velika podjetja, vključno z zagonskimi podjetji, ter ustanavljanje novih podjetij. Izjemoma bodo do sredstev upravičena tudi podjetja, ki niso mala in srednje velika podjetja. Med upravičenci so tudi javni subjekti, med njimi občine, ki izvajajo operacije na območjih, opredeljenih v Območnih načrtih za pravični prehod.

Glede na to, da se je dogodek odvijal v Zasavju, so prisotni državni sekretarki zastavili tudi vprašanje, ali bodo morali počakati, da bo pripravljen tudi območni načrt za Savinjsko-šaleško dolino, glede na to, da še vedno ni znana letnica zaprtja rudnikov v Šaleški dolini. Državna sekretarka je pojasnila, da ko bo pripravljen območni načrt za Zasavje, lahko upravičenci iz Zasavja začnejo črpati sredstva, čeprav načrta za Savinjsko-šaleško dolino še ne bo.

Franci Rokavec, župan Občine Litija je izrazil zaskrbljenost, da bo za gospodarstvo težko v vseh primerih izpolnjevati kriterij ustvarjanja novih delovnih mest, da bi prijavljeni bili upravičeni do sredstev iz razpisov. Delovne sile že tako ali tako primanjkuje, je poudaril in predlagal, da bi se vključili tudi drugi kriteriji za upravičevanje stroškov (robotizacija, digitalizacija in ustvarjanje višje dodane vrednosti pri produktu).

V razgovoru se je omenilo tudi vprašanje ali bi bile lahko regionalne razvojne agencije posredniško telo pri usklajevanju načrtov in črpanju sredstev in ali morebiti to ne bi privedlo do večjega vpliva lokalnega sektorja? Udeleženci so se v veliki meri strinjali, da bi bilo marsikaj moč hitreje in lažje postoriti, v kolikor bi imeli vpeljan sistem pokrajin. Slovenija je namreč ena redkih držav v Sloveniji, ki pokrajin nima, zato pa mora vse potekati preko ministrstev in tej strukturi se ne moremo izogniti.

Projekti bodo sicer imeli različno raven sofinanciranja, ki še ni vnaprej določena, spodbudno pa je tudi to, da se bo višina minimalne vrednosti projektov, ki sicer še ni določena, najverjetneje spustila precej nizko in se bo tako lahko prijavilo več posameznikov in podjetij.

»Ne glede na to, ali bodo sredstva namenjena direktno za gospodarstvo ali za druge organizacije in vsebine, moramo stopiti skupaj, da bomo pridobili čim več sredstev za razvoj regije,« je ob zaključku dogodka povzel direktor Inštituta dr. Antona Korošca Primož Jelševar.